Namen dogodka je bil spodbujanje vključevanja Zahodnega Balkana v Evropsko unijo ter razprava o gospodarskih in političnih izzivih v regiji. Madžarski in mednarodni strokovnjaki, diplomati in politični odločevalci so delili svoja mnenja in priporočila glede prihodnosti regije.

Dogodek se je začel z otvoritvenim govorom Gladdena Pappina, predsednika Madžarskega inštituta za mednarodne zadeve. Pappin je poudaril, da Madžarska močno podpira pristop Zahodnobalkanskih držav k Evropski uniji, saj bi to ne le okrepilo stabilnost regije, temveč bi bilo tudi v interesu celotne Evropske unije.

Ena osrednjih tem dogodka je bila trenutna situacija širitvene politike EU, o kateri je na ministrski okrogli mizi govoril Péter Szijjártó, madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino. Opozoril je, da države Zahodnega Balkana v povprečju čakajo 14,5 leta na članstvo v EU, vendar se je pristopni proces v več primerih ustavil. Kot primer je navedel Srbijo, ki je že štiri leta pripravljena na odprtje novega poglavja v pogajanjih, vendar nekatere države članice EU postavljajo dodatne pogoje za napredek. Poudaril je, da Madžarska podpira pospešitev širitvenega procesa in izpostavil pomen energetskega sodelovanja, zlasti plinovoda, ki povezuje Madžarsko in Srbijo.

Na ministrski razpravi so sodelovali tudi Besar Durmishi, Tanja Miščević in Nik Gjeloshaj, moderiral pa jo je Márton Ugrósdy.

Čez dan so potekale tudi naslednje pomembne panelne razprave:

"Normativna Evropa na Zahodnem Balkanu: novi pogled" – Ta visoko raven panel je raziskoval normativno vlogo EU na Zahodnem Balkanu, sodelovali pa so Ulrike Hartmann, Zsolt Bunford, René Troccaz in Ivica Bocevski. Razpravo je moderiral László Dux.

"Preseganje delitev: Zahodni Balkan kot strateško varnostno sidro EU in Nata" – Ta panel je analiziral strateško vlogo EU in Nata pri zagotavljanju varnosti na Zahodnem Balkanu. Med govorci sta bila Péter Sztáray in Caroline Ziadeh, moderiral pa István Balogh.

Popoldne je Zsolt Németh imel osrednji govor, v katerem je poudaril pomen stabilnosti regije ter priložnosti, ki jih ponuja proces širitve EU.

Budimpeštanski Balkanski Forum 2025 je pokazal, da evropska integracija Zahodnega Balkana še vedno predstavlja velik izziv. Strokovnjaki in politični odločevalci so se strinjali, da stabilnost in razvoj regije zahtevata tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo. Madžarska ostaja zavezana aktivni podpori pristopu Zahodnega Balkana k EU in je v času svojega predsedovanja naredila več pomembnih korakov v tej smeri.